ŽALOST

Vsakemu se kdaj kaj zalomi. Lahko gremo naprej, lahko si to še dolgo česa ženemo k srcu. Sami se odločimo. Ampak se vam je že kdaj zgodilo da vas je zaradi neke nepomembne stvari obdala neznanska žalost? Se vam je zgodilo da so kar naenkrat na plan privreli vsi žalostni spomini in da se nikakor niste mogli spraviti v dobro voljo?  V takih trenutkih veliko razmišljamo in premeljemo veliko napak v svojem življenju. Poglobimo se vase in razmišljamo. Največkrat nas spremljajo tudi solze. V takih trenutkih se počutimo obupno in občutek imamo, da nas v dobro voljo ne more spraviti nihče. Osebno mislim, da so taki trenutki dobri saj se z njimi očistimo žalosti, jeze, stresa in še mnogih drugih negativnih čustev. Na koncu se počutimo lažji in osvobojeni in to je tisto kar šteje

NEMOČ

Vsi potrebujemo ljubezen v svojem življenju. Nekateri manj drugi več. Ampak vsi jo potrebujemo. Nekateri celo tako zelo, da smo zato, da bi bili ljubljeni pripravljeni žrtvovati marsikaj. To nam lahko da krila, lahko pa nas pospremi do dna. Vendar ,ko se zaljubimo ne moremo vedeti kako se bo naša ljubezen končala. Najhuje pa je gledati ljubljeno osebo kako se odljublja od vas. To je velikokrat še huje kot, da se neka ljubezen konča, končuje se počasi in mi lahko le nemočno opazujemo. To je pravo trpljenje.

ŽIVLJENSKA POT

Veste kaj si želite v življenu? Ne ta mesec,  ne to leto kaj želite početi vse svoje življenje in kaj želite s tem doseči. Jaz tega še ne vem in zato se iščem. Nekateri lahko sami ugotovijo kaj je smisel njihovega življenja, spet drugi potrebujejo pomoč. Ampak si predstavljate nekoga, ki celo življenje posluša druge in nima svojih želj, svojih ambicij. Taki osebi je lahko v življenju zelo lahko dokler ima nekoga, ki ji narekuje pot, ko pa bi se znašla sama pa bi zakorakala na pot v pekel. Čeprav smo ljudje navajeni delovati v skupinah in smo sami velikokrat malo negotovi, smo si vsi različni in mora vsak poiskati svojo življensko pot.

IZRAŽANJE ČUSTEV

Vsi imamo starše, rejnike ali koga drugega, ki nas ima rad. Včasih tega da je nekomu mar za nas sploh ne opazimo ali pa to vemo vendar ne verjamemo, da je res. In to je lahko včasih za tistega, ki nas ima rad zelo težko, saj ne opazimo njegove ljubezni, ker jo mogoče ne izraža tako kot je pričakovano. Za izražanje ljubezni smo imeli vedno "predpisane" neke smernice, kako naj bi se to počelo. Večinoma vsi plujejo s tokom, a si ga vsak malo priredi. Sem in tja pa se najde tudi kdo, ki izstopa. Če imamo že za vsako stvar "pravilo", naj nam vsaj ljubiti pustijo kakor nam narekuje naše srce.