Zajamem zrak, obrišem pot z obraza in se ponovno prepustim glasbi. Sprostim svoje telo in samo plešem. Poskušam odplesati vso bolečino, poskušam pozabiti žalostne dogodke svojega življenja. Ko sprostim vse iz sebe, pričnem razmišljati o svetli luči, ki je našla pot do mene. O njemu, ki mi vztrajno riše nasmeh na obrazu znova in znova, ko ta mogoče za trenutek izgine. Moji gibi postanejo vse bolj močni, odločni in v meni se prebudi popolnoma nova oseba. Oseba, ki živi življenje in podira ovire kot bi tlesknil s prstom. Oseba, ki ima rada svoje življenje. Potrebna je le sekunda in življenje se nam lahko popolnoma spremeni.

Ni komentarjev:
Objavite komentar