Vsi hočemo v življenju spoznati osebo, ki bi nam bila usojena. Vsi zato gremo skozi številne vzpone, padce in imamo kdaj zlomljeno srce. Nato pa naletimo na osebo, ki je popolna, čisto taka kot smo si predstavljali svojega idealnega partnerja. S to osebo res uživamo in vse se zdi popolno. Ampak ljudje nismo popolni in tudi popolnosti nismo vajeni, zato na tej osebi začnemo opažati napake in stvari, ki nas drugače sicer nebi motile so zdaj ovira in režejo razpoko v prej popoln odnos. Čez čas je tek "napak" vedno več in razpoka se veča. To osebo imamo še vedno radi, še vedno nas včasih spreletijo metuljčki, ko jo poljubimo, a to kar naenkrat ne mora več pretehtati vseh stvari, ki so nas začele motiti. Si predstavljate, da imate na drugi strani še svojega bivšega partnerja do katerega še vedno gojite čustva! No to je še dodatna zareza v odnosu. Ko to vse skupaj pride do meje, ko ne moremo več in smo že čisto na tem da bomo odnos prekinili, se vprašamo kaj če moramo na tem odnosu kaj spremeniti mi in ne naš partner? No na to vprašanje ni tako preprosto odgovoriti, saj moramo pošteno razmisliti če smo sploh zmožni kaj spremeniti. Tako smo zdaj na eni, zdaj na drugi strani in ne moramo se odločiti. Ampak nekaj vam povem...če ste prepričani, da bodo stvari šle na bolje, ko se boste spremenili, vredu, spremenite se, če pa v to niste prepričani in vam vaši možgani govorijo "stran" potem odidite, ne spreminjajte se bodite to kar ste, saj sprememba nebo pomagala ne vam ne vajinemu odnosu, prepustite se toku in odprite svoje roke drugim, ki še čakajo na vas.

Ni komentarjev:
Objavite komentar